11. september
Ob prezgodnjih nočnih urah smo se odpravili s kombiji do letališča v Trevisu. Od tam smo brez težav odleteli in se z vsako minuto približevali naši končni destinaciji Córdobi. Dve uri pa pol kasneje smo končno pristali v Malagi, Španija, kjer smo po dolgem času končno našli naš prevoz. Od tam nas je še čakala dvo urna vožnja z avtobusom preko hribovitih pokrajin in nasadov oljk. Po vsej tej vožnji pa smo končno lahko rekli, ¡Hola Córdoba!, naš dom za naslednje tri tedne. Po namestitvi v hostlu smo imeli prosto do osme ure. Večina nas je nekaj časa po prihodu ostalo v hostlu, z namenom da smo se izognili vročini in se spočili. Za tem smo se odločili, da gremo do najbližje trgovine da si kupimo nekaj lahkega za večerjo, saj je večini primanjkovalo energije, da bi si naredili izjemne obroke. V preostalem času pa smo se učili se malo španščine za lažjo komunikacijo v prihodnjih situacijah.
Sledil je prvi sestanek s profesorji, kjer smo se pogovorili o organizaciji našega časa in denarja. Sledili so še prvi vtisi, ki so seveda bili pozitivni, ter dogovor, do kdaj smo lahko najkasneje zunaj. Po sestanku smo se poslovili in s tem uspešno končali naš prvi dan v Córdobi.
12. september
Dan se je za nekatere začel že zgodaj zjutraj za ostale pa še le malo pred deveto. V jutranji svežini smo se po organiziranem zajtrku s cimrami odpravile na krajši sprehod po centru mesta. Ogledale smo si arhitekturne znamenitosti iz rimskih časov in se sprehajale po klasičnih, ozkih ulicah Córdobe.
Po sprehodu smo ob devetih imeli sestanek s kordinatorico Sofio, ki nam je povedala pravila in kako bo potekala praksa. Kasneje smo se po skupinah s Sofio, Lynsie in Indrio odpravili spoznati naše delodajalce in mestni promet.
Naša skupina, ki se je odpravila s kombijem izkusila, za nas nelogičen, španski promet, npr. vožnja po pet-pasovnici sredi centra mesta in “izguba” prednosti v krožišču. Ko smo se oddalili od centra, na podeželje, nas je presenetila izbira domačih ljubljenčkov. Poleg konjev, kuščarjev in podhranjenih psov, je bil eden izmed njih tudi noj.
Sledil je prosti čas v katerem si nas je večina spočila in naredila preprosto kosilo. V popoldnevu pa je sledil prvi večji živilski nakup. S tem smo se srečali s situacijo, kako naj vsi dijaki spravimo svoja živila v majhen skupinski hladilnik, ampak kjer je volja, je tudi moč. Sledilo je kuhanje večerje, ker pa polovica sobe ni najbolj spretna v kuhinji, se je ta odpravila po kavo, medtem ko je druga polovica naredila prvi topli kuhani obrok; testenine s kremno omako in testenine s paradižnikovo omako.
Ob poznih večernih urah smo imeli vsakodnevni sestanek, kjer smo povzeli utrinke našega dneva in ga zaključili.
