WAW je že zadnji ponedeljek v Córdobi. Ne morem verjeti, da smo tu že dva tedna. Kot vsak dan v tednu sem se tudi danes zbudila ob sedmih in se pripravila na moj delovni dan. Preden sem se odpravila v službo sem še zajtrkovala, nato pa čisto zares pričela še en produktiven dan.
V službi sem razvijala filme. Danes je moj mentor fotografiral dojenčico za oseben dokument. Za pridobivanje njene pozornosti se je ena od njenih družinskih članov postavila za mojega mentorja in skušala dobiti njeno pozornost. Jaz sem medtem časom skenirala filme. Ko sem nalogo zaključila, sem šla pobližje pogledat dojenčico. Ko me je opazila, me je začela gledati z velikimi očmi, posledično je gledala direktno v objektiv, saj sem stala ravno za mentorjem. Na poti nazaj iz službe sem se še ustavila v trgovini, kjer sem kupila sestavine za današnje kosilo. Ko so moje cimre prišle domov, smo skupaj pojedle. Preden pa smo se odpravile v center, smo si še malo odpočile.
Z cimrami smo se dogovorile, da si bomo privoščile večerjo v restavraciji. V restavraciji smo poskusile tradicionalne tapase, kot so na primer ocvrti jajčevci z medom, pečeno jajce položeno na različno zelenjavo in juho salmorejo – hladna paradižnikova juha s kosi pršuta in jajc. Natakar, ki nam je stregel, se nam je na koncu naše dvourne večerje predstavil kot Rafael in se primerjal z znanim španskim tenisačem Rafaelom Nadalom. Osebje v restavraciji je bilo zelo prijazno in dobrodušno. Izgleda, da smo se mu tako priljubile, da nam je na koncu podaril tudi kozarček limonchella.
Da povzamem, preprost delovni dan z majhno spremembo ki me je nasmejala in izjemno doživetje pri poskušnji andaluzijskih specialitet in prijaznosti Córdobijcev ( še posebej Rafael).
