Današnji dan se je začel zelo sproščeno.
Po preživeti mrzli noči sva se z prijateljico kot vsako jutro odpravili na zajtrk. Kot po navadi sva zajtrkovali na terasi, zato sva se po zajtrku obe z velikim veseljem zabubili nazaj v tople postelje.
Kasneje sva se uredile in se odpravili proti mestu, kjer sva se dobili z najinim šefom. Povabil naju je na čaj in kavo in nama povedal nekaj zanimivih dejstev o Cordobi, katerih še nisva vedeli. Po krajšem pogovoru nama je zaželel veliko sreče pri nadaljnjem delo ter se nama zahvalil za opravljano delo.
Odpravili sva se nazaj v hostel in si prepisali še snov za šolo. Ker se bližamo koncu našega izobraževanja v Cordobi, sva se okoli tretje ure odpravili v mesto z namenom, da bi poiskali nekaj spominkov. Vendar zaradi »Sieste« nisva imele veliko sreče s trgovinami, saj so bile te v veliki večini zaprte. Zato sva naredili nekoliko večji krog in se seveda v njihovih ulicah ponovno izgubili. Po prehojenih parih kilometrih sva končno našli poznano pot, ki naju je pripeljala do velike mošeje. V stranskih trgovinicah sva poiskali nekaj manjših spominkov in si privoščili njihovo tradicionalno sladico »Churros«.
Prihod nazaj se nama je prilegel, saj sva bili po dolgi hoji in iskanju precej utrujeni. Počitek je sicer trajal le nekaj minut, a je bilo prijetno med tem časom sezuti čevlje in se »vleči« na ne preveč udobno posteljo.
Prišla je ura, ko smo se morali zbrati pred hostlom, saj nas je čakala še zadnja poslastica našega bivanja v Cordobi. Odšli smo namreč na predstavo njihovega tradicionalnega plesa »Flamenco« in zraven dobili še nekaj tradicionalnega za pod zob – »Tapas«. Vsak »Tapas« je bil zanimivega okusa. Nekateri so seveda bili boljši, nekateri slabši, nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki sem jih težko spravila po grlu. Kljub hrani, ki ni bila nujno po našem okusu, smo zelo uživali v plesu. Njihov ples me je spominjal na nekakšno mešanico med tangom in stepom, kar je bilo zelo zanimivo gledati.
Bilo je že pozno in končno smo se vsi skupaj odpravili nazaj proti hostlu, čeprav je med tem nekatere pot peljala proti stojnici z sladoledom. Dan se je končal kot po navadi z hladnim tušem, saj do mojega prihoda pod tuš zmeraj zmanjka tople vode.
