18. dan
Danes je bil običajen delovni dan. Na delovnem mestu smo po najboljših močeh svoje znanje izkazovali v nalogah, ki smo jih dobili. Naučili smo se tudi kaj novega, kar bomo lahko uporabili v prihodnje. Posebej zanimivo je bilo tudi to, da so modne oblikovalke in izdelovalka oblačil dobile sodelavce iz Francije, kar je prineslo dodatno priložnost za sodelovanje, izmenjavo idej in primerjavo načinov dela. Dijaki, ki opravljajo prakso na A Class Academy of English, so ob prihodu v šolo doživeli še majhno presenečenje, saj jih je pričakala šolska mačka Pipa, ki je pridno iskala pozornost.
Po koncu prakse smo se znova zbrali in se pogovarjali o življenju na Malti. Pogosto se pogovarjamo o hrani in različnih prehranjevalnih navadah med Malto in Slovenijo.
Hitro smo opazili, da se prehrana na Malti precej razlikuje od tiste, ki smo je vajeni doma. Že v prvih dneh smo v trgovinah ugotovili, da ponudba ni enaka kot v Sloveniji. Najbolj smo pogrešali preproste stvari, kot so sveže žemljice in običajen kruh, ki ga doma kupimo skoraj povsod. Na Malti kruh pogosto pakirajo, da dlje časa ostane svež, vendar zato ni hrustljav in okusen kot slovenski kruh. Velikokrat se pošalimo, da je skoraj nemogoče najti žemljico. Pekarn v trgovinah praktično ni ali pa so zelo omejene. Če želiš svež pekovski izdelek, moraš poiskati posebno pekarno, kar pa ni tako preprosto kot v Sloveniji.
Opazili smo tudi, da je hrana na Malti bolj mastna. To velja predvsem za prigrizke in že pripravljene jedi. Med najbolj znanimi so pastizzi, ki jih domačini obožujejo, mi pa smo hitro ugotovili, da so precej težki in mastni. Podoben občutek imamo tudi pri drugih izdelkih, saj se pogosto uporablja več olja in bolj intenzivne sestavine kot pri nas.
Druga stvar, ki smo jo opazili, je skromnejša izbira svežih izdelkov. V Sloveniji smo vajeni bogate ponudbe sadja, zelenjave in lokalnih izdelkov, medtem ko je na Malti veliko hrane uvožene. Zaradi tega se nam zdi, da izdelki niso vedno tako sveži, kot smo jih vajeni doma, izbira pa je nekoliko omejena.
Tudi pri mesnih in mlečnih izdelkih smo opazili razlike. V Sloveniji imamo veliko lokalnih proizvajalcev, na Malti pa večina izdelkov prihaja iz drugih držav, predvsem iz Italije in Velike Britanije. Čeprav je kakovost dobra, se okus in raznolikost razlikujeta od tega, kar poznamo doma.
Po drugi strani pa smo kot skupina spoznali tudi nekaj zanimivih malteških prehranskih posebnosti. Hrana ima močan sredozemski vpliv, zato je veliko rib, testenin, oliv in različnih začimb. Poskusili smo tudi nekaj lokalnih jedi, ki so nam bile zanimive, čeprav niso vse po našem okusu.
Med vsakodnevnim življenjem na Malti, še posebej po praksi, se pogosto pogovarjamo o teh razlikah. Prav hrana je ena izmed tem, ki nas vedno znova združi v pogovoru, saj vsak od nas opazi kaj drugega.
Zmeraj znova ugotavljamo, da nas takšne izkušnje učijo prilagajanja in hkrati pomagajo, da bolj cenimo stvari, ki jih imamo doma. Malta nam skozi vsakdanje stvari kaže, kako različne so lahko navade v drugih državah, tudi v Evropi.
Tine Škrlec in Milica Marković
