Za nekatere je bil to drugi, za druge pa šele prvi dan pri delodajalcih. Počasi se privajamo na malteški ritem, ki nas bo spremljal še kar nekaj časa.

Današnje jutro je bilo vseeno nekoliko drugačno. Nekateri so morali biti pri delodajalcih že zgodaj zjutraj, drugi pa smo na zajtrk lahko prišli malo kasneje. Na delo smo se odpravili z javnim prevozom, pri tem pa se je pojavilo še nekaj težav. Ali avtobus res ustavi na vseh postajah, ki so označene na zemljevidu? Nekateri smo na lastni koži izkusili, da ne. Avtobus bi se moral ustaviti, pa se ni. Zato smo na prvo srečanje z delodajalcem prišli s cmokom v grlu.

Na srečo so bili delodajalci razumevajoči in večjih težav nismo imeli. Tako smo dokončno izvedeli, kakšni bodo naši trije tedni na Malti. Ali bosta potrebna delo in organizacija? Seveda. Ali bomo še vedno našli čas za sprostitev in raziskovanje? To sploh ni vprašanje.

Jakob Jože Suhadolnik in Kristijan Đurić