Peti dan

Končno smo dočakali izlet na otok Gozo. Že kmalu po zajtrku smo se z mestnim avtobusom odpravili do šole A Class Academy, kjer nas je pričakal simpatičen vodič. Pot nam je popestrilo jajce, ki ga je Ela našla v svojem žepu. Vkrcali smo se na avtobus, ki nas je popeljal na drugo stran otoka do pristanišča. Jaka je na avtobusu pozabil svoj nahrbtnik in ves dan preživel brez njega. Od tam smo se s trajektom odpravili na otok Gozo.

Na palubi smo uživali v čudovitem razgledu na morje in bližnje otoke. Vreme je bilo sončno in toplo, zato je bila vožnja še prijetnejša. Kljub lepemu razgledu pa vožnja ni trajala dolgo, saj smo na Gozo prispeli že po približno 25 minutah.

V pristanišču nas je pričakal kombi za dijake, profesorja pa sta nam zaradi premajhnega avtobusa sledila v taksiju. Naš prvi postanek je bila cerkev Ta’ Pinu National Shrine, ena najbolj znanih cerkva na otoku. Vodič nam je povedal nekaj zanimivih zgodb in legend, povezanih s cerkvijo, nato pa smo si ogledali še njeno mogočno notranjost in lepo okrašene detajle.

Po ogledu nas je avtobus odpeljal v glavno mesto Victoria, kjer smo si ogledali znamenito trdnjavo Citadel. Z obzidja se je odpiral lep razgled na skoraj celoten otok Gozo. Sprehodili smo se še po starih kamnitih ulicah, polnih majhnih trgovinic, kavarn in stojnic s spominki. Tam smo imeli tudi 30-minutni odmor, ko smo si lahko kupili še kakšen spominek, kaj pojedli ali pa si preprosto malo odpočili.

Po krajšem sprehodu nas je ponovno pobral avtobus in nas odpeljal v bližino morske jame. Do nje je bilo približno deset minut hoje, vendar se je trud zagotovo splačal. Jajce, ki smo ga zjutraj našli, se je na potovanju na našo žalost zlomilo. Ko smo prispeli do jame, nas je pričakal res čaroben pogled na kristalno čisto morje in obalo. Nekaj časa smo namenili fotografiranju in občudovanju narave.

Za konec smo se odpravili še na plažo, kjer smo končno dočakali kopanje v morju. Voda je bila prijetna, zato smo res uživali. Po sproščenem popoldnevu nas je avtobus odpeljal nazaj v pristanišče, od tam pa smo se s trajektom vrnili na glavni otok Malte.

V hotel smo prispeli utrujeni, a polni lepih vtisov in novih doživetij. Pri večerji smo Ela, Tine, Neža in Filip imeli napad smeha, zaradi katerega smo večerjo jedli več kot pol ure. Zadovoljni smo popadali v postelje in že se veselimo naslednjega dne.

Tea Vidaković in Filip Jošt