13. dan
Trinajsti dan naše prakse na Malti je minil precej delovno, hkrati pa nam je ponovno pokazal eno izmed največjih težav vsakdanjega življenja na otoku – javni prevoz. Čeprav smo doma pogosto godrnjali nad slovenskimi avtobusi in vlaki, smo tukaj hitro ugotovili, da smo bili morda nekoliko preveč kritični.
Dan se je začel precej hektično. V prostorih šole A Class Academy of English je bilo že zgodaj zjutraj veliko dogajanja, zato smo se medijski tehniki in grafični oblikovalci odločili, da svoje delo preselimo kar na šolski vrt. V prijetnem vremenu in nekoliko bolj mirnem okolju smo pripravljali različne letake, plakate in promocijske materiale za šolo. Delo na prostem je bilo zanimiva sprememba vsakdanje rutine, hkrati pa smo lahko ustvarjalnost združili z uživanjem v sončnem malteškem dnevu. Ko smo se vrnili s šolskega vrta v notranje prostore, nas je pričakalo manjše presenečenje. V učilnici smo opazili ogromnega sršena, ki je s svojim brenčanjem hitro pritegnil pozornost vseh prisotnih. Za nekaj trenutkov je prekinil naše delo, nato pa nam je mentorica zaradi varnosti predlagala, da prostor zapustimo. Delo smo zato nadaljevali v spodnjem šolskem kafiču, kjer smo v nekoliko mirnejšem okolju dokončali svoje naloge.
Tudi ostali dijaki niso počivali. Izdelovalke oblačil in modne oblikovalke so v svojih ateljejih razvijale nove zamisli ter pripravljale sveže modne dizajne. S svojo ustvarjalnostjo in občutkom za estetiko so oblikovale zanimive koncepte, ki bi jih z veseljem videli tudi na modnih pistah.
Praktikantke, ki opravljajo prakso v nepremičninski agenciji, so se ukvarjale z izboljšavo spletne strani podjetja. Njihova naloga je bila posodobiti videz strani, izboljšati uporabniško izkušnjo in jo narediti bolj privlačno za potencialne stranke. S svojim znanjem digitalnega oblikovanja pomembno prispevajo k sodobnejši podobi podjetja.
Tudi frizerji so imeli pester dan. Večina jih je pomagala pri vsakodnevnih opravilih v salonih, od umivanja las strankam do priprave delovnih prostorov in asistiranja pri različnih frizerskih storitvah. S praktičnim delom pridobivajo dragocene izkušnje in vpogled v delo profesionalnih salonov.
Kljub zanimivemu delu pa je bila glavna tema dneva ponovno malteška prometna situacija. Skoraj vsak izmed nas ima zgodbo o avtobusih, ki niso prišli, so zamujali ali pa so bili tako polni, da potnikov sploh niso več sprejemali. Doma smo pogosto kritizirali slovenski javni prevoz, vendar smo na Malti hitro ugotovili, da je lahko tudi precej slabše.
Pot, ki bi z avtomobilom trajala približno dvajset minut, nam z avtobusom pogosto vzame uro in pol ali celo več. Nikoli ne veš, ali bo avtobus prišel ob napovedani uri, zamudil deset minut ali pa ga sploh ne bo. Ko končno pripelje, je pogosto že tako poln, da voznik ne odpre vrat ali pa na postaji preprosto odpelje mimo. Tudi kadar nam uspe vstopiti, skoraj vedno stojimo natlačeni med množico ljudi. V času jutranjih in popoldanskih konic je gneča še posebej izrazita, zato je vsakodnevna vožnja na prakso prava preizkušnja potrpežljivosti.
Po večerji smo naporen dan zaključili na veliko prijetnejši način. Večja skupina dijakov se je odpravila v Valletto, glavno mesto Malte, da bi si ga ogledali še v večernih urah. Mesto ponoči zaživi v povsem drugačni podobi. Ozke kamnite ulice, osvetljene zgodovinske stavbe in razgled na pristanišče ustvarijo posebno vzdušje, ki ga podnevi težko doživiš. Sprehodili smo se skozi mestno jedro, občudovali arhitekturo in uživali v prijetnem večernem zraku.
Čeprav nam malteški avtobusi vsak dan povzročajo nekaj sivih las, takšni večerni izleti hitro popravijo razpoloženje. Trinajsti dan nam bo tako ostal v spominu po ustvarjalnem delu, novih izkušnjah na praksi, pa tudi po še eni lekciji o tem, da slovenskega javnega prevoza morda le ne bomo več tako hitro kritizirali.
Miha Petrič Trstenjak in Ajda Bauman.
