6. dan

Danes smo se zbudili precej zgodaj. Napočil je vikend in čas za celodnevni izlet v naravni park Koprulu Canyon. Vstali smo se že ob zgodnji 7. uri, pojedli zajtrk in se malo pred 8. uro, skupaj z Estonci, odpravili na aktivni športni dan.

Z minibusom smo po uri in pol vožnje prispeli na začetek raftinga. Po poti smo se ustavili in poskusili rastlino z zanimivim, nekoliko grenkim okusom majhnih plodov, ki si jih jedel kot oreščke. Bili pa so precej lepljivi. Na raftingu nas je sprejel zabavni Sunny, ki je bil tudi naš rafting inštruktor. Predstavljenih je bilo nekaj osnovnih pravil in tako smo se odpravili na deročo reko. Vožnja po čisti, zeleni reki Koprucay, je trajala približno uro. S skupinami turistov smo se prehitevali, prerivali in prav tako škropili z vodo. Za kratek čas nam je bila od “nasprotnikov” ukradena tudi Neja, mi pa smo v zameno ujeli eno izmed njihovih.

Po končani vožnji smo se odpravili naprej, vmes smo prečkali stari rimski most, potem pa proti izhodišču pohoda, kjer smo lahko preizkusili vožnjo s štirikolesniki in nato pot nadaljevali peš do kanjona Tazi Kanyonu, ki je največji kanjon v Turčiji, 410 m visok in 40 m širok. Na poti nas je ujel dež, skrili smo se pod polivinilasto plahto in čakali na konec nevihte. Grmenje, bliskanje in voda, ki je drla skozi gozd, so samo še stopnjevali napetost dvoma, kako se bomo vrnili do 1,5 km oddaljenega avtobusa. V zidani okrogli zunanji peči so pripravljali posebne palačinke, ki sem si jo privoščil. Pečejo jih na vročem kamnu, ki je kot kupola na peči, testo pa naredijo kar tam. Nekakšna kombinacija listnatega testa in čokolade. Ko je dež nekoliko pojenjal, smo šli do Tazi kanjona, kjer sem uspel narediti nekaj dobrih slik prelepega razgleda. V daljavi se je nahajala tudi gora Taurus, ki pa so jo prekrivali nevihtni oblaki. Ker dežju ni bilo konca, sta naša spremljevalca uredila prevoz s tovornjakom za tovor, ki nas je odpeljal do našega prevoza. Vožnja po cesti, kjer se voda zajeda v rdečo prst zemlje in kamne, je bila nepozabna. Na poti nazaj nas je od utrujenosti premagal spanec. Večerja je minila običajno, nekoliko jo je popestrila poroka ob bližnjem hotelu, ki je pravzaprav dom za učitelje.

Ob koncu dneva smo si pogledali drugo epizodo Slovenija ima talent ter se odpravili spat.

Uroš Lukan