ZGODOVINA ŠOLE

OD TEKSTILNE INDUSTRIJE DO SODOBNE ŠOLE OBLIKOVANJA

Zgodovina Srednje šole za oblikovanje Maribor in njenega prostora

Maribor, mesto industrije, obrti in ustvarjalnosti

Zgodovina Srednje šole za oblikovanje Maribor je tesno povezana z gospodarskim, družbenim in kulturnim razvojem mesta. Njeni začetki segajo v čas povojne obnove in razmaha tekstilnega izobraževanja, njene korenine pa so še širše: v obrtni tradiciji, oblačilni in frizerski stroki, industrijski proizvodnji ter postopnem razvoju oblikovanja in vizualnih komunikacij.

Današnja šola je nastala z združevanjem različnih izobraževalnih ustanov in s preoblikovanjem njihovih programov. Njena zgodovina zato ni zgodovina ene same ustanovitve ali neprekinjenega delovanja pod istim imenom. Je zgodovina več šolskih tradicij, ki so se skozi desetletja povezovale, prilagajale spremembam in nazadnje oblikovale današnjo Srednjo šolo za oblikovanje Maribor.

Posebno poglavje te zgodbe predstavlja šolska stavba. Prostor v današnjem Parku mladih je bil najprej del obsežnega vojaškega kompleksa. Šele ob koncu 20. stoletja je postal izobraževalno središče, njegova arhitekturna prenova pa je prejela eno najpomembnejših slovenskih strokovnih priznanj.

Topniška vojašnica: zgodovina prostora pred prihodom šole

Na območju med današnjo Ljubljansko, Fochovo in Beograjsko ulico ter Ulico Pariške komune je bila v začetku 20. stoletja zgrajena velika topniška vojašnica avstro-ogrske vojske. Njen osrednji del je nastal med letoma 1904 in 1908, posamezne gradnje pa so se po drugih zgodovinskih raziskavah nadaljevale še v naslednjih letih.

Vojašnica je obsegala približno dvajset stavb. Njeno jedro sta sestavljali dve dolgi, podkleteni in dvonadstropni poslopji s historično oblikovanimi fasadami. Kompleks je vključeval tudi stanovanjske objekte, skladišča, gospodarska poslopja ter jahalnico z značilno strešno konstrukcijo. Bil je zasnovan kot zaključena vojaška prostorska celota.

V obdobju Avstro-Ogrske je bila znana kot topniška oziroma artilerijska vojašnica. V času Kraljevine Jugoslavije se je zanjo uporabljalo ime Kasarna vojvode Putnika, po drugi svetovni vojni pa Vojašnica Slave Klavore. Vojaško namembnost je izgubila leta 1991.

Čeprav je bil pozneje velik del nekdanjega kompleksa odstranjen ali preoblikovan, je njegova prvotna urbanistična zasnova vplivala na razvoj današnjega šolskega prostora. Osrednji stavbi sta bili vključeni v arhitekturno preobrazbo območja, ohranila pa se je tudi pomembna parkovna površina.

Kot avtentično ohranjen samostojen objekt nekdanje topniške vojašnice je danes posebej evidentirano skladiščno poslopje ob Ulici Pariške komune. V registru nepremične kulturne dediščine je vpisano pod evidenčno številko EŠD 30918.

Zgodovina današnje šolske stavbe se tako začne precej pred ustanovitvijo šole. Pomembno pa je razlikovati med zgodovino lokacije, zgodovino ohranjenih vojaških objektov in arhitekturo srednješolskega centra, ki je nastal v devetdesetih letih 20. stoletja.

Vzpon mariborske tekstilne industrije

Po prvi svetovni vojni je Maribor doživel izrazito gospodarsko preobrazbo. Razpad Avstro-Ogrske in nastanek nove jugoslovanske države sta odprla možnosti za hitro industrializacijo, predvsem na področju tekstilne proizvodnje.

Pomemben začetek predstavlja leto 1922, ko sta Edvard Doctor in Ernest Zucker s češkim kapitalom ustanovila Mariborsko mehanično tkalnico in apreturo Doctor in drug na Studencih. Podjetje je postalo ena največjih tekstilnih tovarn v mestu in leta 1939 zaposlovalo približno 1.600 delavcev.

V naslednjih letih so nastala še druga velika tekstilna podjetja. Leta 1926 je v Melju začela delovati Hutterjeva tovarna, sledile so tovarne oziroma podjetja, povezana z Avgustom Erlichom, Markom Rosnerjem ter drugimi domačimi in tujimi podjetniki. Pomembno vlogo so imele tudi tovarne svile, bombažnih, volnenih in drugih tekstilnih izdelkov.

Do druge svetovne vojne je v Mariboru delovalo petnajst večjih tekstilnih tovarn, ki so skupaj zaposlovale več kot 7.000 ljudi. Zaradi izjemne koncentracije tekstilne industrije se je mesta oprijelo poimenovanje jugoslovanski Manchester.

Tekstilna industrija ni določala le gospodarskega razvoja. Spremenila je prostorsko podobo mesta, zaposlitveno strukturo, vsakdanje življenje delavcev in delavk ter potrebe po strokovnem izobraževanju.

Prav povezava med industrijo in izobraževanjem je temelj, iz katerega je pozneje zrasla Srednja šola za oblikovanje Maribor.

V tej zgodovini je zanimiva tudi prostorska vzporednica. Tovarna, pozneje povezana z Avgustom Erlichom, je nastala v prostorih nekdanje konjeniške vojašnice na območju Jezdarske ulice. Maribor je torej že med obema vojnama poznal preobrazbo vojaške infrastrukture v industrijske objekte. Ob koncu 20. stoletja se je podobna sprememba namembnosti zgodila na drugi lokaciji: nekdanja topniška vojašnica je postala prostor izobraževanja.

Gre za dva različna vojaška kompleksa, vendar oba primera kažeta, kako se je mesto skozi desetletja prilagajalo novim družbenim potrebam.

Tekstil, oblačilna kultura in zgodnja oblikovalska znanja

Z razvojem tekstilne industrije so se širila tudi strokovna znanja, povezana z materiali, barvami, vzorci, tekstilnimi konstrukcijami in tehnologijami izdelave.

Tekstilna proizvodnja je zahtevala razumevanje surovin, tkanja, pletenja, barvanja, tiskanja in oplemenitenja tkanin. Oblačilna stroka je tem znanjem dodajala konstrukcijo krojev, modeliranje, poznavanje človeškega telesa ter praktično izdelavo oblačil.

To so bila področja, ki danes sodijo tudi v širše polje oblikovanja. Vendar je treba razlikovati med nekdanjim izobraževanjem za industrijsko proizvodnjo in sodobnim oblikovalskim izobraževanjem. Med njima obstaja strokovna in vsebinska kontinuiteta, čeprav sta se namen izobraževanja in način ustvarjanja bistveno spremenila.

Za razvoj današnje šole je bila posebej pomembna modno-modelarska tradicija. Ta je povezovala obrtno znanje krojaštva in šiviljstva z ustvarjalnim načrtovanjem oblačil ter postavila enega izmed temeljev poznejšega izobraževanja modnih oblikovalcev.

Maribor in tradicija grafične proizvodnje

Ob tekstilni industriji je Maribor razvijal tudi pomembno tiskarsko in založniško dejavnost.

V mestu so delovale Mariborska tiskarna, Cirilova tiskarna, Ljudska tiskarna in druge tiskarske ustanove. Njihova dejavnost je obsegala tisk časopisov, knjig, revij, plakatov, reklamnega gradiva ter različnih poslovnih in drugih tiskovin.

Mariborska tiskarna je v obdobju med svetovnima vojnama razvijala litografijo, knjigotisk, ofsetni tisk, kartonažo in plakatno proizvodnjo. Leta 1938 se je preselila v novo poslopje, ki je omogočalo sodobnejše delo.

Razvoj tiskarstva je bil povezan z rastjo časopisja, založništva, oglaševanja ter vizualne kulture mesta. Združeval je tehnična znanja s področja reprodukcije in tiska z oblikovanjem sporočil za javnost.

Mariborske tiskarne niso bile neposredne pravne predhodnice današnje SŠOM. Predstavljajo pa pomemben zgodovinski kontekst današnjih področij grafičnega oblikovanja, grafične proizvodnje in medijske tehnike.

Med tradicionalnim tiskarstvom in sodobnimi digitalnimi mediji obstajajo velike tehnološke razlike, vendar oba povezujejo organizacija vizualnega sporočila, reprodukcija podob in besedil ter posredovanje informacij občinstvu.

Leto 1947: začetek organiziranega tekstilnega izobraževanja

Po drugi svetovni vojni je mariborska tekstilna industrija potrebovala usposobljene domače strokovnjake. Obnova tovarn, pomanjkanje kvalificiranih kadrov ter razvoj proizvodnje so spodbudili ustanavljanje strokovnih šol.

Že leta 1945 so v tekstilnih podjetjih začeli organizirati različne oblike strokovnega usposabljanja. Pomemben mejnik pa je leto 1947, ko je bila pri Mariborski tekstilni tovarni ustanovljena Industrijska tekstilna šola.

Dne 15. oktobra 1947 se je v šolo vpisalo 109 učencev iz različnih republik tedanje Jugoslavije. Pouk je poleg splošnoizobraževalnih predmetov vključeval strokovne vsebine s področja tekstilnih surovin, predenja, tkanja, barvanja, tehnoloških postopkov, risanja in strojeslovja.

Sprva je šola delovala v okviru Mariborske tekstilne tovarne. V šolskem letu 1949/50 je postala samostojna ustanova in dobila prostore v Ulici kraljeviča Marka. Imela je tudi internat, saj številni dijaki niso prihajali iz Maribora.

Leta 1947 je deloval tudi Delavski tehnikum, ki je imel med različnimi strokovnimi oddelki tekstilno usmeritev. Ti dve ustanovi kažeta na obseg tedanjih potreb po usposobljenih strokovnjakih, vendar ju pri zgodovinskem pregledu ni primerno obravnavati kot isto šolo.

Industrijska tekstilna šola je prenehala vpisovati nove dijake in junija 1953 zaključila delo z zadnjo generacijo. S tem se je prvo obdobje organiziranega tekstilnega izobraževanja končalo, vendar ne za dolgo.

Že v prvih letih je šola razvijala tudi kulturno dejavnost. Dokumentirano je delo dramske skupine pod mentorstvom Janeza Karlina, ki je leta 1951 uprizorila Molièrove Scapinove zvijače. Ta podatek razkriva, da izobraževalno življenje šole ni bilo omejeno samo na industrijsko stroko.

Oblačilno in frizersko izobraževanje kot samostojna razvojna veja

Vzporedno s tekstilnimi tehniškimi šolami se je v Mariboru razvijalo poklicno izobraževanje za oblačilne, obrtne in storitvene poklice.

Ženska strokovno nadaljevalna šola oblačilne obrti je začela delovati 10. oktobra 1945. V začetku leta 1946 ji je sledila strokovna nadaljevalna šola za moške poklice. V njih so se izobraževali bodoči šivilje, krojači, čevljarji in drugi obrtni delavci.

Šoli sta se leta 1947/48 združili v Strokovno nadaljevalno šolo oblačilne obrti. Pouk je potekal na različnih lokacijah, praktično izobraževanje pa je bilo tesno povezano z obrtniškimi delavnicami.

Leta 1951 je začela delovati tudi Mojstrska šola za oblačilno stroko in čevljarstvo.

Pomembno je leto 1959/60, ko zgodovinski pregled med novimi skupinami v oblačilnem poklicnem izobraževanju navaja tudi frizerje, kemičarke in fotografe. Omenjanje fotografov predstavlja zanimivo zgodovinsko povezavo z vizualnimi poklici, vendar samo po sebi še ne dokazuje neprekinjenega razvoja današnjega programa medijski tehnik iz te skupine.

Dne 12. julija 1962 je bil ustanovljen Šolski center za oblačilce in frizerje. V njegovem okviru so se postopoma oblikovale Poklicna šola za oblačilno stroko, Poklicna šola za frizersko stroko in Modno modelarska šola.

S tem so bili vzpostavljeni pomembni temelji za poznejše povezovanje tekstilnega, oblačilnega in frizerskega izobraževanja.

Obnovitev tekstilne šole in združevanje šolskih tradicij

Na pobudo tekstilne industrije je bila leta 1958 ponovno ustanovljena Industrijska tekstilna šola, tokrat na Meljski cesti 74. V prve tri oddelke je bilo sprejetih 72 učencev iz mariborskih tekstilnih podjetij.

Junija 1960 se je preimenovala v Tehniško tekstilno šolo. Izvajala je izobraževanje na poklicni in tehniški stopnji, z usmeritvami v predilstvo, tkalstvo, tekstilno kemijo, pletilstvo in konfekcijo.

Leta 1964 se je preselila v Smetanovo ulico 18. Zaradi finančnih in organizacijskih težav je bila kot samostojna ustanova 18. julija 1972 ukinjena. Njena tekstilna dejavnost se je nadaljevala v okviru Tehniške elektro, strojne in tekstilne šole Maribor.

Naslednji odločilni korak je prišel leta 1981, ko se je tekstilni del te šole združil s Šolskim centrom za oblačilno in frizersko stroko.

Nova ustanova se je sprva imenovala Tekstilna in frizerska srednja šola Maribor. Dne 12. avgusta 1983 se je preimenovala v Srednjo tekstilno šolo Maribor.

Združitev je bila pomembna tudi z vidika strokovne identitete. Pod skupno organizacijo so se znašla področja tekstilne proizvodnje, izdelovanja oblačil, modnega modeliranja in frizerstva.

Toda šola še ni imela enotne stavbe. Njen sedež je bil na Orožnovi ulici 2, pouk pa je potekal tudi v Miklošičevi ulici 1, Smetanovi ulici 18 in na Gosposvetski cesti 9. Dijaki in učitelji so se morali vsakodnevno premikati med različnimi lokacijami.

Pridobitev ustreznih prostorov je tako postala eno ključnih razvojnih vprašanj šole.

Od vojašnice do sodobne šolske arhitekture

Po letu 1991 se je z opustitvijo vojaške namembnosti odprla možnost nove ureditve območja nekdanje Vojašnice Slave Klavore.

Leta 1994 je bil sprejet Odlok o ureditvenem načrtu srednješolskega centra ob Ljubljanski ulici, s katerim je bilo območje namenjeno izobraževanju.

Prostorska zasnova je predvidevala Srednjo tekstilno šolo, Srednjo živilsko šolo, samostojno frizersko šolo, novo telovadnico ter spremljajoče objekte in javne površine.

Za Srednjo tekstilno šolo je odlok izrecno predvideval vključitev obstoječega objekta in gradnjo dveh prizidkov na severni strani. Nova arhitektura se je morala oblikovno in višinsko prilagoditi ohranjeni stavbi.

V naslednjem obdobju je bil izveden obsežen poseg, ki je vključeval prenovo osrednjih objektov, dozidave in novo ureditev območja. Nastala je šola, ki je združevala starejšo stavbno strukturo z arhitekturnimi rešitvami devetdesetih let.

11. novembra 1994 je bila na območju nekdanje vojašnice slovesnost ob položitvi temeljnega kamna nove Srednje tekstilne šole. Ob tej priložnosti sta minister za obrambo Jelko Kacin in minister za šolstvo in šport Slavko Gaber izmenjala listini o prenosu območja nekdanje vojašnice v pristojnost šolskega ministrstva. Temeljni kamen je položil poslanec državnega zbora Rudi Moge.

4. oktobra 1995 se je tekstilni del šole preselil v nove prostore. Šolska stavba je imela po podatkih jubilejnega zbornika približno 6.388 m² površin in je bila zasnovana za 1.020 dijakov.

Prvotni naslov nove šole je bil Ulica Pariške komune 34. Leta 2000 se je naslov spremenil v Park mladih 8.

Plečnikova medalja leta 1996

Arhitekturni pomen prenove potrjuje tudi priznanje, podeljeno leta 1996.

Za stavbo Srednje tekstilne šole v Mariboru so Plečnikovo medaljo prejeli arhitekti:

Janko Zadravec, Edo Jalšovec, Bogdan Černe in Branko Čepič.

Priznanje je bilo namenjeno uspešni arhitekturni preobrazbi nekdanjih vojaških objektov v sodoben šolski prostor.

Podatek je pomemben za identiteto današnje SŠOM. Šola ni le uporabnica nekdanje vojašnice, temveč del arhitekturno nagrajene revitalizacije prostora, ki predstavlja pomemben primer prenove in ponovne uporabe zgodovinske stavbne dediščine v Mariboru.

Ob tem je treba natančno razlikovati med prvotnimi vojaškimi stavbami, obnovljenimi in dozidanimi deli šolskega kompleksa ter posebej evidentiranim avtentično ohranjenim skladiščnim objektom. Današnja šola ni ne povsem nespremenjena vojašnica ne povsem nova stavba brez zgodovinskih temeljev.

Vrnitev frizerjev pod skupno streho

Ob selitvi tekstilnega dela šole leta 1995 frizerski oddelki še niso dobili svojih stalnih prostorov v novem objektu.

Prvotni urbanistični načrti so predvidevali samostojno frizersko šolo na južnem delu nekdanje vojašnice. Frizerski pouk je zato začasno ostal na Smetanovi ulici in Gosposvetski cesti.

Toda zaradi upadanja zanimanja za tradicionalno tekstilno izobraževanje in spremenjenih potreb je bila zamisel o ločeni frizerski šoli opuščena.

Septembra 2002 so se frizerski oddelki v celoti preselili v stavbo v Parku mladih. Za praktični pouk je bilo treba urediti nove specializirane učilnice in delavnice. Aprila 2003 so bile dokončane štiri frizerske delavnice, šola pa je dobila tudi dodatne prostore za sorodne strokovne vsebine.

Frizersko izobraževanje je v tem obdobju pomembno prispevalo k stabilnosti Srednje tekstilne šole. Medtem ko so se nekateri tradicionalni tekstilni programi iztekali, je zanimanje za frizerski poklic ostajalo veliko.

Konec tekstilne industrije in začetek preobrazbe šole

V devetdesetih letih 20. stoletja je slovenska tekstilna industrija doživela globoko krizo.

Razpad jugoslovanskega trga, gospodarska tranzicija, privatizacija, spremembe svetovne konkurence in težave pri posodabljanju proizvodnje so povzročili zmanjševanje števila delovnih mest ter zapiranje številnih podjetij.

V Mariboru je ta proces močno prizadel nekdanjo industrijsko identiteto mesta.

Spremembe so se neposredno odrazile tudi v šoli. Interes za nekatere tradicionalne tekstilne poklice je upadal, posamezni programi so se iztekali, število dijakov pa se je zmanjševalo.

V šolskem letu 1999/2000 je Srednjo tekstilno šolo obiskovalo še 1.080 dijakov. Do šolskega leta 2006/07 se je njihovo število zmanjšalo na 579.

Nadaljnji razvoj je zahteval prenovo izobraževalne ponudbe.

Šola se ni več mogla opirati predvsem na usposabljanje za delo v velikih tekstilnih tovarnah. Nove možnosti je začela iskati na področjih, ki so povezovala obstoječa strokovna znanja z ustvarjalnostjo, oblikovanjem in sodobnimi tehnologijami.

Od tekstilnih tehnikov do oblikovalcev in medijskih tehnikov

Pomemben mejnik predstavlja september 1998, ko se je v program oblikovanja, smer modni oblikovalec, vpisalo prvih 29 dijakov.

To ni pomenilo popolne prekinitve s preteklostjo. Modno oblikovanje je temeljilo tudi na znanjih, ki so jih prejšnje generacije pridobivale na področju krojaštva, konfekcije, tekstilnih materialov in modeliranja oblačil.

Septembra 2000 se je šola razširila še na industrijsko oblikovanje, v katerega se je vpisalo 23 dijakov.

V šolskem letu 2001/02 je uvedla program medijski tehnik, ki ga je v prvi generaciji obiskovalo 32 dijakov.

To je bil nov razvojni korak. Šola je svojo dejavnost začela širiti od materialov in izdelkov k vizualnim sporočilom, fotografiji, videu, grafični pripravi ter različnim oblikam medijske produkcije.

Vzporedno so se razvijale nove potrebe po računalniških učilnicah, fotografskih in video studiih, grafični opremi ter drugih specializiranih prostorih.

Sprememba imena je sledila vsebinski prenovi.

Dne 31. maja 2005 se je Srednja tekstilna šola Maribor uradno preimenovala v Srednjo šolo za oblikovanje Maribor.

Ime je odražalo novo programsko usmeritev in širšo identiteto šole. Preimenovanje ni pomenilo začetka nove ustanove brez preteklosti, temveč nadaljevanje njenega delovanja z drugačnim poudarkom.

V šolskem letu 2006/07 je bil prenovljen program oblikovanja, ki je dobil ime tehnik oblikovanja. Vključeval je modno oblikovanje, grafično oblikovanje in oblikovanje uporabnih predmetov. V šolskem letu 2007/08 se je v grafično oblikovanje vpisala prva skupina 14 dijakov.

S tem so se zgodovinske šolske tradicije tekstila in oblačil povezale z novimi področji sodobnega oblikovanja.

Festival oblikovanja Maribor in odprtje šole mestu

Postopen razvoj novih izobraževalnih programov je vplival tudi na javno predstavitev šole.

Razstave, modne revije, grafične predstavitve, filmski in fotografski projekti ter sodelovanja z zunanjimi ustanovami so postali vse pomembnejši del njenega delovanja.

Leta 2016 je nastal Festival oblikovanja Maribor – FOMB, zasnovan kot nadgradnja dotedanjih projektnih dni.

Festival je povezal različna področja šole: oblikovanje, medije in frizerstvo. Dijaki so začeli svoje delo predstavljati širši javnosti, strokovnjakom, gospodarstvu in kulturnim ustanovam.

FOMB je prispeval k prepoznavnosti šole kot ustanove, ki ne izobražuje le za posamezne poklice, temveč dejavno sodeluje v ustvarjalnem življenju mesta.

V njem se simbolno srečajo različne tradicije mariborskega strokovnega izobraževanja: obrtna spretnost, tekstilno znanje, modno modeliranje, grafična proizvodnja, fotografija, medijsko ustvarjanje in sodobno oblikovanje.

Srednja šola za oblikovanje Maribor danes

Današnja SŠOM združuje šest izobraževalnih programov:

frizer, frizerski tehnik, izdelovalec oblačil, grafični operater, medijski tehnik in tehnik oblikovanja.

Njena programska struktura je rezultat skoraj osmih desetletij spreminjanja strokovnega izobraževanja v Mariboru.

V programu izdelovalec oblačil ostaja neposredna povezava z zgodovinskim oblačilnim in konfekcijskim izobraževanjem. Program grafični operater predstavlja področje grafične proizvodnje, medtem ko program tehnik oblikovanja razvija ustvarjalno načrtovanje vizualnih in materialnih rešitev. Medijski tehnik se navezuje na sodobne načine ustvarjanja in posredovanja podob ter informacij, frizerski programi pa nadaljujejo eno najstarejših poklicnih tradicij šole.

Prihodnost šole je povezana tudi z njenim prostorom.

Ob izgradnji srednješolskega centra v devetdesetih letih je bila na območju načrtovana športna dvorana, vendar se ta del načrtovane infrastrukture ni uresničil. Odsotnost lastne telovadnice je skozi desetletja ostala pomembno vprašanje organizacije pouka.

Leta 2026 je bil sprejet nov občinski podrobni prostorski načrt Park mladih, ki ponovno odpira vprašanja prostorskega razvoja širšega območja srednjih šol. Načrtovanje nadaljnje infrastrukture tako nadaljuje zgodbo preobrazbe nekdanjega vojaškega prostora v izobraževalno središče.

Sklep: šola kot del zgodovine in prihodnosti mesta

Zgodovina Srednje šole za oblikovanje Maribor je zgodovina prilagajanja znanja spremembam v družbi.

Njeni predhodniki so nastali zaradi potreb razvijajoče se industrije. Izobraževali so tekstilne delavce, tehnike, krojače, šivilje, modelarje in frizerje. Ko so se gospodarske razmere spremenile, se je morala spremeniti tudi šola.

Novi izobraževalni programi so znanja nekdanjih strok deloma ohranili, jih nadgradili in povezali z oblikovanjem, grafičnimi tehnologijami ter sodobnimi mediji.

Podobna preobrazba se je zgodila tudi na njeni današnji lokaciji. Prostor, prvotno namenjen vojaški dejavnosti, je postal prostor izobraževanja, ustvarjanja in sodelovanja.

Pomen Srednje šole za oblikovanje Maribor zato presega zgodovino posamezne šolske ustanove. V njenem razvoju se zrcalijo pomembna poglavja zgodovine mesta: industrializacija, razvoj obrtnih in tehničnih znanj, gospodarska tranzicija ter vzpon novih ustvarjalnih dejavnosti.

Od tekstilne proizvodnje in obrtnih delavnic do sodobnih oblikovalskih in medijskih programov je šola ohranila osrednje poslanstvo: izobraževanje mladih za strokovno, samostojno in ustvarjalno delo.


Temeljni viri

  1. Albin Regvat: Od začetkov tekstilnega izobraževanja do Srednje tekstilne šole in Srednje šole za oblikovanje Maribor. V: 70 let Srednje šole za oblikovanje Maribor, SŠOM, 2018, str. 7–54.
  2. Albin Regvat: Zgodovina šole, povzeto po zborniku Pisana tkanina življenja: 50 let Srednje tekstilne šole Maribor, 1998.
  3. Dean Damjanović, Andrej Magdič, Eva Sapač: Stavbna dediščina vojaštva v Mariboru, Pokrajinski arhiv Maribor in ZVKDS, 2024.
  4. Odlok o ureditvenem načrtu srednješolskega centra ob Ljubljanski ulici, Medobčinski uradni vestnik, št. 8/1994.
  5. Plečnikova odličja, pregled nagrajencev, leto 1996.
  6. France Kresal: Mariborska tekstilna industrija 1922–1992 – vzpon in zaton. V: Mesto in gospodarstvo: mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju, 2010.
  7. Dragan Potočnik: Založniška dejavnost in pregled mariborskih časnikov in časopisja v obdobju med svetovnima vojnama. Kronika, 2001.
  8. Mariborska knjižnica: Tekstilna tovarna Doctor in drug na Studencih, domoznanski zgodovinski pregled.
  9. Festival oblikovanja Maribor: Več o FOMBU, uradna predstavitev festivala.
  10. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Park mladih v Mestni občini Maribor, Medobčinski uradni vestnik, št. 18/2026.

Zgodovina šole do 1998

Zbornik 70-letnice SŠOM (2018)

Od tekstilne do oblikovalne – SŠOM